novice

LUNA SE ŽE NA ŠIROKO SMEJI

Saj ne, da ni bil že zjutraj mikaven pogled s Komiže proti Humu, vendar Madam Limonina ni želela izpustiti sobotnega jutranjega vrveža v tem ribiškem mestecu. Si je privoščila kavo in se pogrela na soncu, ki jo je nato spremljalo še ves dan ob obhodih najbolj samotnih plaž.
 
Ko se je popoldne že prevevalo v večer, jo je nekje pod najvišjim hribom na otoku čakalo ribje presenečenje. Vas po imenu Žena Glava. Kakopak, si je rekla Limonina, če komu do zdaj kaj ni bilo jasno, kdo bo glava, če ne žena.
 
Pa se pripelje v vas, v njej par hiš, vonjave najbrž nekaj koz, v vasi pa konoba žive legende, Darka, domačina, ki ljubljanski jezik obvlada skoraj tako dobro kot lastno narečje.
 
Kot da bi se že leta poznala, pade debata.
 
Madam Limonina je do kraja radovedna in izkoristi priložnost. Darko pa, po drugi strani, presrečen, da pomenkuje s Slovenko. Slovenski gosti so tu vsakodnevno, od Velike noči, pa do konca oktobra. Pozimi so zaprti, spijo, pravi. In Žena Glava ni to, kar se je v glavi porodilo Limonini.
 
Glava je hrib, žena pa pomeni žejna. Hrib brez vode. Med pomenkovanjem Darko na gardelicah speče prvovrstno ribico, njegova žena pa pripravi še solato iz zeli, ki jih nabere po vrtu.
 
Ni kaj, uigran tim, dalmatinski napis nad kuhinjo pa je mišljen čisto resno. Če ni res nujno, se ne dela. Vse po naročilu in če pokličete danes za jutri, boste najverjetneje morali poklicati jutri, ker jutri je jutri, ni danes. Limonina je edina gostja, ni kaj, res se stoodstotno posvetijo vsakemu gostu. Ambient je svojevrsten, povsod naokrog so ptičje kletke, Darko pove, da so nekoč gostile škrjančke, da so peli, in zagotavlja, da niso nikoli padli v lonec.
 
Limonina med tem pogleda medežije v velikih kozarcih in naglas pomisli, da tu zdravnika najbrž nikoli ne rabijo. Darko pritrdi in pravi, da le za tehnične zadeve in pokaže na zmaličeno levo nogo, zaradi katere zelo težko hodi, prometna na motorju pred davnimi časi.
 
Limonina za spomin vzame dva biserčka iz glave ribe, ki jo je, kot pravi Darko, kirurški obradila. Pomaha in z vso hitrostjo odpelje na vrh Huma, da bi ujela sončni zahod. Menda je tu najlepši.
 
Na vrhu obstane ob pogledu na to veličino pod sabo. Sonce tone v morje, za hrbtom pa se nagajivo smeji vse bolj polna luna. Čas je, da se druščina prikloni enemu najlepših biserov Dalmacije in pripravi kovčke za povratek. Vedoč, da je vsaka vrnitev v domačo luko tudi izhodišče za nove načrte. 🍋🍊